Otok Pag je s površino 284,18 km2 peti največji otok na Jadranskem morju, hkrati pa je tudi otok z najdaljšo obalo na Jadranu (302,47 km). Razteza se v smeri SZ – JV, dolg je okoli 60 km, širok pa od 2 do 9,5 km. Usidral se je na južnem delu Kvarnerskega zaliva, v podnožju planinskega gorovja Velebit, ki se nahaja z njegove vzhodne strani. Pag obkrožajo še otok Rab s severne strani in skupina majhnih otokov z zahodne strani, medtem ko se na njegovi južni strani nahajajo nižinski kraji Dalmacije pod nazivom Ravni Kotar.
Podnebje
Čeprav je podnebje večinoma mediteransko, pa ima Pag zaradi svoje lege pod Velebitskim gorovjem posebne klimatske pogoje. Namreč, za to področje je, še posebej v zimskih mesecih, značilna pojava močnega in hladnega severovzhodnega vetra – burje, ki piha z vrha planine in pogosto silovito udarja v otoke Kvarnerskega zaliva, največji »žrtvi« pa sta Pag in Rab. Zaradi tega so povprečne letne temperature malo nižje, kakor na drugih hrvaških otokih in znašajo okoli 15○ C. Na otoku Pagu je relativno malo padavin, zato lahko rečemo, da Pag spada med najbolj sončne otoke Jadrana.
Flora i favna
Močna burja in količina morske soli, ki jo le-ta nanaša na otok, imata direkten vpliv na videz Paga, oziroma na razporeditev vegetacije na otoku. Namreč, na celotni vzhodni strani otoka, ki je direktno izpostavljena udarcem vetra, ni vegetacije, tako da ko se otok pogleda s strani Velebita, je možno opaziti le čisto belino kamna. Zaradi tega pravijo, da ta stran otoka izgleda kot lunina površina. Zahodna stran ni tako izpostavljena burji, zato je veliko bolj zelena. Najpogostejše rastlinske vrste so gozdovi in makije hrasta črničevja in puhastega hrasta, gozdovi belega in črnega gabra, nekoliko vrst borov, oljke, trske, kamniti pašniki, livade in poljedelske kulture. Na otoku rastejo tudi zdravilne rastline kot so npr. žajbelj, sivka, rožmarin ali smilj.
Lahko rečemo, da je ovca najpomembnejša žival otoka Paga, še več, zaradi proizvoda, ki ga paška ovca daje, je postala simbol otoka. Razen domačih kultur na Pagu so tu še manjše divje živali kot so zajci, fazani in race, nato manjše kopenske želve, ježi, lisice in kuščarji, v paških ornitoloških rezervatih pa bivajo ene od redkih zaščitenih vrst ptic. V morju se lahko vidijo tipične vrste jadranskih rib, kakor tudi številne školjke in mehkužci, ni pa redka tudi pojava jadranskih delfinov in velikih kitov Sredozemskega morja, ki so sem zašli naključno.
Prebivalstvo
Na otoku živi med 8 in 9 tisoč ljudi. Največje naselje na otoku Pagu je mesto Pag, ki šteje nekaj manj kot 3 tisoč prebivalcev, medtem ko je Novalja drugi grad po velikosti s 2 300 prebivalci. Pag in Novalja sta hkrati edini naselji s statusom mesta na otoku Pagu. Od ostalih mest lahko omenimo še Povljano, Dinjiško, Vlašiće, Košljun, Šimuni, Mandre, Kolan, Gajac, Staru Novalju, Zuboviće, Metajno in Lun.
Zgodovina
Ni znano točno poreklo današnjega imena otoka Pag, toda predvideva se, da prihaja iz latinske besede »pagus«, kar pomeni vas. Pag se prvič omenja v 1. stoletju v delu Rimskega pisca Plinija pod imenim Cissa Portunata. Cissa je bilo v tedanjem času tudi največje naselje na otoku, nahajalo pa se je na mestu današnjega naselja Caska, blizu znane plaže Zrče. Novalja je tedaj bila le majhna luka, v katero je prihajala oskrba za Cisso, ti dve naselji pa sta bili povezani z rimskim vodovodom. Po legendi je antična Cissa propadla v potresu v 4. stoletju, ostanki obzidja pa se nahajajo na arheološkem področju v morju pred Casko. V antičnem obdobju je na otoku živelo ilirsko pleme Liburni, katere so Rimljani pokorili v 1. st. pr.n.št.. Hrvati so na otok prišli v 7. stoletju in se pomešali z lokalnim manjšinskim prebivalstvom, tako da so ob sprejemanju krščanstva postopoma izginjali kultura in običaji Liburnov. Skozi srednji vek pa vse do konca 18. stoletja so se na otoku izmenjavale vladavine Benetk in Zadra, potem oblast prevzema Avstrija. Ves ta čas se je prebivalstvo večinoma ukvarjalo s poljedelstvom in proizvodnjo soli, toda social-ekonomskega napredka ni bilo. Šele kratkotrajna Napoleonova vladavina je prinesla poboljšanje na področju izobraževanja, ekonomije in kulture. Konec 19. stoletja je v šolah na Pagu uveden hrvaški jezik. Pag je bil nekaj let po 1. svetovni vojni del Italije, kmalu pa je bil priključen Kraljevini Jugoslaviji. V času 2. svetovne vojne se ja Pag nahaja v sklopu kvislinške NDH, toda leta 1945 ga je končno osvobodilo partizansko gibanje. Od leta 1991 je z razglasitvijo neodvisne Republike Hrvaške uvedena tudi prva demokratska oblast.
Gospodarstvo
Stoletja so bile glavne dejavnosti na otoku Pagu poljedelstvo in proizvodnja soli. Najpomembnejše med njimi so bile dejavnost ovčarstva, poleg tega pa so tu še perutninarstvo, ribištvo, vinogradništvo, pridelovanje oliv kakor tudi gojenje fig, mandljev in raznovrstne zelenjave. Ovčarstvo prinaša proizvodnjo mleka, volne in zelo okusnega mesa, v sirarnah pa se proizvaja in tako v številne države sveta izvaža paški sir, vrhunska specialiteta, zaradi katere je Pag znan po celem svetu.
Na Pagu se nahaja največja hrvaška tovarna morske soli. Sol se na Pagu proizvaja preko 1000 let, s tem da se še danes v proizvodnji uporabljajo tradicionalne metode: v polje glinastih bazenov se dovaja morska voda. Voda izpareva pod vplivom sonca, ostaja le čista sol, ki se nato pobira.
Nedavno je na Pagu zahvaljujoč odličnim naravnim pogojem in visokim povprečnim hitrostim vetra začeta proizvodnja električne energije z gradnjo male vetro-elektrarne. To je samo začetek bodoče gradnje, saj ima otok po celotni svoji dolžini velike potenciale.
Turistična industrija in gostinstvo sta na Pagu v stalnem porastu. Razen naravnih lepot in velikih namestitvenih kapacitet pa otok nudi tudi številne rekreativne vsebine na morju in kopnem, oaze miru in tišine, kakor tudi vrhunsko zabavo za mlade.
Promet
Otok Pag je s celino povezan s kopensko in morsko linijo.
S svoje južne strani se Pag s kopnim spaja preko Paškega mostu, zaradi česar se lahko smatra tudi kot polotok. Če prihajate po avtocesti A1, morate izstopiti na izhodu Posedarje in za samo 20 minut vožnje boste prispeli na otok.
Severni del otoka je povezan s kopnim z redno trajektno linijo med luko Žigljen in Prizna. Če potujete po avtocesti A1, potem morate izstopiti na izhodu Žuta Lokva, priti do Senja na cesto D8 ter se odpraviti proti jugu. Čez 45 minut boste prispeli v Prizno. Vožnja s trajektom traja okoli 15 minut, informacije o voznem redu in cenah pa lahko najdete na spletni strani www.jadrolinja.hr.
Otok je preko Novalje povezan tudi z Rabom in Reko, in sicer s katamaransko linijo, medtem ko avtobusne linije redno povezujejo otok z Zadrom, Splitom, Reko in Zagrebom. Če prihajate z letalom, potem je najbližje mednarodno letališče v Zadru, medtem ko se lahko navtičarji usidrajo v ACI marini v mesto Šimuni.
Kulturna dediščina
Prebivalci otoka so skozi celoto zgodovino zelo spoštovali in negovali tradicijo in običaje, zato lahko trdimo, da posedujejo bogato kulturno dediščino. Največje kulturno bogastvo, ki ga hrani mesto Pag, je paška čipka – ročno delo, ki so ga od 15. stoletja izdelovali vsi naraščaji prebivalk Paga. Paško čipko so najprej začele izdelovati častne sestra iz benediktinskega samostana. O vrednosti tega spominka govori dejstvo, da je paška čipka od nedavno zaščitena kot UNESCO-vo nematerialno dobro. Čipka tradicionalno krasi paško narodno nošo, ki se je skorajda ohranila v izvorni obliki, ki izhaja še iz srednjega veka. V mestu Pagu se odvija tudi karneval, ki poteka dvakrat letno – pozimi običajno v februarju in poleti konec julija. Poleg tega lahko na ulicah Paga vidite tudi številne folklorne plese, klapsko glasbo, kakor tudi izvedbo ljudske drame »Robinja«. Otok Pag nudi tudi številne druge dogodke kot so umetniške razstave, gledališke predstave, kino projekcije na odprtem, koncerte resne, zabavne in etno-glasbe, ribiške večere itd.
Gastronomija
Gastronomi se strinjajo, da je paški sir eden od najboljših ovčjih sirov na celem svetu.
Skrivnost je seveda v naravnih pogojih otoka Paga. Silovita burja, ki piha z Velebita, dviguje delce morske vode v višino in jih nato nanaša na pašnike vzdolž celega otoka. Na ta način se aromatična trava, ki jo pasejo ovce, prepoji s soljo, takšna prehrana pa je ključna za okus paškega sira, ki se topi v ustih in za seboj pušča okus slanega.
Paška skuta je specialiteta, ki nastane kot mehak in topljiv nusprodukt pri proizvodnji paškega sira. Najpogosteje se uporablja kot namaz ali nadev za palačinke in kolače.
Kakor prehrana za ovce vpliva na okus ovčjega sira, tako vpliva tudi na okus paške jagnjetine, ki je priznana kot vrhunski hrvaški prehrambeni proizvod. To specialiteti visoke kvalitete lahko najdete v skorajda vsaki hrvaški restavraciji.
Paške restavracije nudijo tudi različne specialitete iz morskih plodov, omeniti pa moramo še ribjo juho, pečeno hobotnico s krompirjem in razne vrste rib v kombinaciji s polento.
V mestu Pag sestre benediktinke že več kot 300 let proizvajajo baškotin. To je suho, trdo pecivo, ki je podobno prepečencu, ki ga prebivalci Paga radi jedo ob beli kavi ali čaju. Zaradi dvoje dolgoletne proizvodnje je ta proizvod postal še eden od simbolov Paga.
Šport, rekreacija in zabava
Otok Pag, zahvaljujoč naravnim pogojem, nudi različne možnosti rekreacije in aktivnega dopusta.
Zaradi dolžine otoka ter obstoječe mreže cest in poljskih poti je Pag pravi raj za kolesarje. Vzdolž celega Paga obstaja 14 kolesarskih stez dolžine od 2 do 20 km, ki vam nudijo obilje prečudovitih prizorov in nedotaknjene narave otoka.
Paško vodno območje je zelo privlačno za potapljače. Ne glede na to ali se boste odločili za podvodni ribolov, obisk področij z arheološkimi ostanki potopljenih ladij ali za raziskovanje bogastva, boste lahko uživali celoten čas, ki ga boste preživeli pod morsko gladino. Čisto morje, neravno in kamnito morsko dno bogato s floro in favno vas bo prisililo, da se vrnete in raziščete nova področja okoli Paga. Na otoku obstaja nekaj potapljaških centrov, kjer lahko dogovorite potapljaške izlete ali naredite potapljaški tečaj.
Zahvaljujoč poletnemu maestralu je morje okoli Paga odlično mesto za oboževalce jadranja na deski. Hitrosti vetra so optimalne za normalno ali hitrejše jadranje. Od junija do septembra je morska obala Paga okupirana s profesionalnimi in amaterskimi windsurferji ter tistimi, ki to želijo šele postati, v Šimunih pa vsaki september že tradicionalno poteka windsurfing regata.
Ljubitelji pešačenja se lahko povzpnejo na najvišji vrh otoka Sv. Vid (348m), ki se nahaja v bližini Kolana. Za nagrado bodo imeli priložnost uživati v čudovitem pogledu na celoten otok in bližnje otočke in se spočiti na ruševinah kapelice Sv. Vida iz 14. stoletja.
Na Pagu so na voljo tudi športni tereni, kot so nogometna igrišča, igrišča za košarko, tenis ali odbojko na pesku, na nekaterih plažah pa lahko celo poskusite vožnjo z jet-skijem.
Plaža Zrče je postala tako popularna med mladimi po celi Evropi, da jo imenujejo tudi hrvaška Ibiza. Tam traja zabava 24 ur na dan, vsako poletje pa se organizirajo festivali, na katerih nastopajo najbolj znani svetovni in domači izvajalci elektronske glasbe. Atraktivne diskoteke tekom dneva nudijo tudi tople obroke, na popoldanskih after beach partiyih pa se lahko osvežite s koktejli in zaplešete v bazenih. Tisti bolj pogumni pa se lahko okušajo tudi v bungee jumpingu, še eni atrakciji, ki jo nudi ta plaža.
Znamenitosti in mesta, ki jih morate obiskati
Če prihajate na Pag z južne strani, boste pri prehodu preko paškega mosta z leve strani zagotovo opazili Fortico. To so ostanki srednjeveške utrdbe, ki je čuvala ožino med otokom in kopnim pred sovražniki. Glede na to da se ni dobro ohranila, se njeno obzidje še vedno upira burji. S Fortice za razprostira lep pogled na most in kanal pod njim.
Nedaleč od mesta Paga se nahajajo ostanki nekdanjega bogatega Starega grada, ki je danes arheološko najdišče. Prebivalci so se iz Starega grada preselili v 15. stoletju po tem, ko ga je zažgala vojska mesta Zadra. Od Starega grada so se ohranile še romanska cerkev, ostanki frančiškanskega samostana in ostanki mestnega obzidja.
V mestu Pagu lahko obiščete tudi benediktinski samostan Sv.Margarite, ki izhaja iz 14. stoletja, poznan pa je kot mesto, kjer se je prvič začela izdelovati paška čipka. Prav tako je to mesto, kjer lahko kupite izvorni paški baškotin. Samostan hrani med ostalimi tudi kip čudodelne Matere Božje iz Starega grada, ki jo meščani zelo spoštujejo. Po legendi so se prebivalci Paga v času velike suše molili Materi Božji in nekega jutra se je vodnjak v samostanu napolnil z vodo, kar je rešilo meščane.
V čast večstoletni proizvodnji soli je v enem od starih skladišč soli v mestu Pagu odprta stalna razstava soli, v kateri lahko vidite razne predmete in fotografije vezane za nekdanji način proizvodnje soli. Kmalu se bo tudi v ostalih skladiščih odprlo še nekaj muzejev, ki bodo prikazovali celokupno zgodovino in tradicijo otoka Paga.
Skozi otok poteka 15. meridijan – os, ki označuje srednjeevropski čas, zato so prebivalci na tej liniji križanja postavili mali spomenik. Poleg njega se nahaja linija, ki prikazuje točno črto meridijana. Spomenik se nahaja 5 km od Paga, na poti ob morju, severno od plaže Bošana.
Ljubitelji narave lahko obiščejo enega od 3 ornitoloških rezervatov na otoku. Veliko Blato in Malo Blato se nahajata blizu Povljane. Beseda je o močvirnatih habitatih številnih ptic, med katerimi se nahajajo tudi nekatere redke in ogrožene vrste ptic v Evropi. V Velikem Blatu je zabeleženo 143 različnih vrst ptic, tako da lahko obiskovalci ptic uživajo v opazovanju in fotografiranju. Kolansko Blato (Rogoza) se nahaja na severnem robu Kolanskega polja. Tam je zabeleženo 163 vrst ptic, od katerih je večina ptic selivk, dodatna zanimivost Kolanskega Blata pa je tudi zdravilno blato, ki pomaga pri zdravljenju revmatskih in dermatoloških bolezni.
Med potovanjem po otoku boste zagotovo povsod opazili suhozidje. To so kamniti zidovi višine do 1,50 m za katere gradnjo ni uporabljena vezivna masa. Skozi stoletja so jih prebivalci Paga gradili zato, da bi določili mejo med zemljišči in naredili prepreko za ovce, da ne bi zbežale. Za gradnjo suhozidja so bile potrebne spretne roke, saj se zaradi izjemno velike sile lahko vse zruši. Če upoštevate še težo gradnje suhozidja na hribovitem in kamnitem področju, potem ti živeči spomeniki starih prebivalcev Paga zaslužijo posebno spoštovanje.
V kamnitem delu Paga, blizu luke Žigljen, se nahaja manj znano ufološko področje imenovano Paški trikotnik. To je fenomen v obliki velikega enakokrakega trikotnika, znotraj katerega ima kamenje drugačno strukturo od kamenja izven trikotnika. Paški trikotnik se še znanstveno raziskuje, toda najglasnejši so tisti, ki trdijo, da je to delo NLP-ja, saj so neznani leteči predmeti večkrat v preteklosti opaženi nad otokom Pagom.
Razen prečudovitih plaž in sprehajališč ima Novalja tudi edinstven Mestni muzej, ki je poseben po tem, da je zgrajen na vhodu v antični rimski vodovod iz 1. stoletja. Vodovod je dolg okoli 1 km, izklesan pa je izključno s človeško roko, zaradi česar se smatra za vrhunsko atrakcijo, ki jo morate videti. V muzeju si lahko ogledate tudi hidroarheološko zbirko predmetov, najdenih v potopljeni antični trgovski ladji, ki je najdena v morju z vzhodne strani otoka, kakor tudi umetniško in etnološko zbirko.
Verjetno največja naravna vrednost, ki jo čuva otok Pag, se nahaja na skrajnem severu otoka pri mestu Lun. Tam se v sklopu botaničnega rezervata na 26 hektarih razprostira eden od najstarejših oljčnih nasadov na Mediteranu, neka od stebel pa so celo najstarejša na svetu. Na področju, kjer raste večstoletnih 80 000 oljk, se nahaja okoli 1500 divjih oljk, od katerih je večina starih preko 1000 let, medtem ko ima najstarejše steblo okoli 1600 let. Vrednost teh oljk dodatno raste, ko opazite, da le-te rastejo iz kamnitega tla in se vsako leto borijo proti burji in slanem vetru. Z obiskom Lunskega oljčnega nasada ne boste uživali samo v sprehodu skozi preteklost, temveč se lahko sprostite v miru in tišini nedotaknjene narave, in sicer ob petju ptic in šumu valov iz bližnjih zalivov.
